DIHANJE IN OTROCI
Dihanje je najpomembnejša in hkrati najpreprostejša naloga našega sistema. Vemo, da lahko
brez hrane zdržimo par tednov, brez vode par dni, brez zraka pa le nekaj minut. Kljub svoji
preprostosti ima dihanje (skozi nos) izredno pomembne in koristne učinke na naše fizično in psihično zdravje.
Poglejmo si zakaj je pravilno dihanje naših otrok tako zelo pomembno.
Naša dihala so takšna kot je oblika narobe obrnjenega drevesa. Zrak ob vdihu potuje skozi
sapnik (deblo), nadaljuje po dveh stranskih sapnicah (vejah), ki vodita v levo in desno pljučno
krilo. Tukaj se razdeli na vse manjše sapničice (vejice) in pot zraka se konča v pljučnih
mešičkih (drevesnih listih). Pljučni mešički nato izmenjajo kisik s kapilarami. Od tam pa se kisik razporedi po celem našem telesu, gre v mišice, organe in tkiva.

Ali je pomembno kako zrak vstopa v naše telo?
Seveda. Nos je namenjen dihanju, usta pa hranjenju.
Dihanje skozi nos zrak očisti, segreje in navlaži;
dihanje skozi nos nam omogoča zaznavati okolje, saj nam vohalna funkcija omogoča zaznati ugodne, neugodne in strupene vonjave;
dihanje skozi nos poveča zračni upor, kar poveča vnos kisika;
izmenično dihanje skozi nosnici spodbuja delovanje nasprotne možganske hemisfere;
dihanje skozi nos onemogoči vstop bakterijam in virusom;
dihanje skozi nos ima sterilizacijsko vlogo, zato zmanjša možnost okužbe dihalnih poti;
izboljša se pljučna funkcija;
uravnava telesno težo, saj vpliva na parasimpatični živčni sistem, ki zavira sisteme lakote;
zmanjša se stres, anksioznost in depresija.
Dihanje skozi usta ima lahko dolgoročno različne zdravstvene posledice, zato je v večini primerov ne zaželjen.
V otroštvu vodi v nenormalen razvoj obraza in zob;
Spremeni se drža – glava potisnjena naprej, moč dihal se zmanjša;
kasneje lahko povzroči srčno-žilne bolezni, povišan krvni tlak, utrujenost, glavobole, zadah iz ust, zobno gnilobo, bolezni dlesni in vnetja;
posledica dihanja skozi usta so tudi smrčanje, spalna apneja, zamašitev nosu ali prehlad;
povzroči dehidracijo (če dihamo skozi usta med spanjem, se zbudimo z suhimi usti);
dihanje skozi usta je lahko posledica uživanja predelane hrane, kot so slastne tortice, beli kruh, izdelki iz moke, sokovi z dodanimi sladkorji, sladkarije, mlečni izdelki …
Nasprotno pa sadje in zelenjava dihanju koristita.
Kaj naredimo ko opazimo, da otrok diha skozi usta?
Nežno stisnemo otrokove ustnice in dihanje skozi nos se bo ponovno vzpostavilo.
Dihalne tehnike primerne za otroke:
1. Vaja za odmaševanje nosu:
- naredite majhen vdih in izdih skozi nos,
- zadržimo sapo in nosnici nežno zatisnemo s prsti;
- začnemo korakati in sicer tako dolgo, dokler lahko zadržimo sapo;
- ko ponovna zadihate pazite, da dihanje poteka samo skozi nos. Dihanje čim prej umirite;
- z zadrževanjem diha ne pretiravamo;
- otrok naj svoje korake šteje (ali mu štejete vi);
- vajo ponovi 12-krat (najbolje 2 seriji po 6 ponovitev).
- V treh tednih se lahko z rednim izvajanjem doseže tudi od 60 do 80 korakov, cilj pa je priti do 100 korakov.
2. Vaja z lepilnim trakom
Med igro ali gledanjem televizije lahko njegova usta navpično prelepimo z microtape trakom
(dobimo v lekarni), samo toliko da ga nenehno opominja na zaprta usta. Otroku se ob
nepričakovanem kašljanju trak z lahkoto odlepi, še samo z odprtjem ust, zato so skrbi, da bi se otrok zadušil, odveč. To naj otrok dela ob vašem spremstvu. Otroka opominjamo, da naj bo njegovo dihanje tiho kot miška.
3. Test učinkovitosti dihanja
- Otrok naj se usede na stol in umirjeno diha skozi nos (usta so ves čas zaprta);
- 3-5x vdihne in izdihne in usmeri pozornost na dihanje;
- Po zadnjem izdihu zamaši nos s prsti in preneha dihat;
- Ko začuti potrebo po ponovnem vdihu nežno in umirjeno zajame zrak skozi nos.
- Čas merimo in si rezultat zabeležimo v kolikor bomo spremljali napredek.
Najprimernejše je učinkovitost dihanja meriti vsako jutro.
- Rezultat nad 30s odraža dobro zdravstveno stanje vašega otroka, cilj je priti do 60s in več.
4. Med vsako aktivnostjo (npr. hoja, tek, igranje ristanca) otroka opazujemo med igro in ga opominjamo na dihanje skozi nos
Avtorica članka: Eva Lenart, dip. kineziologinja in učiteljica integralnega dihanja